AR v umetnosti (ang. Augmented Art) uporablja tehnologijo razširjene resničnosti, da obogati umetniške izkušnje v učilnici. Učenci lahko preko tablic, pametnih telefonov ali AR očal dodajajo digitalne plasti, animacije ali interaktivne elemente k svojim likovnim delom in raziskujejo umetniške koncepte na nov, vizualno privlačen način.

Digitalni portfelji so zbirke učnih izdelkov, projektov in refleksij učencev, shranjene v digitalni obliki. Omogočajo spremljanje napredka, prikaz kompetenc in kreativnosti ter refleksijo lastnega učenja skozi čas.

Digitalno pripovedovanje zgodb je metoda učenja, pri kateri učenci ustvarjajo in delijo vsebine z uporabo digitalnih medijev, kot so video, animacije, avdio posnetki in interaktivne aplikacije. Poudarek je na kreativnosti, izražanju idej in strukturiranju informacij na način, ki je zanimiv in dostopen.

Digitalno slikanje in ilustracija omogoča učencem, da ustvarjajo likovna dela z uporabo digitalnih orodij, kot so tablice, grafične tablice in programska oprema. Učenci preizkušajo različne tehnike, barve in kompozicije ter razvijajo ustvarjalnost v digitalnem okolju.

Digitalno ustvarjanje glasbe omogoča učencem, da s pomočjo programske opreme in aplikacij komponirajo, snemajo in urejajo glasbo, spodbujajo kreativnost ter razvijajo glasbene in digitalne veščine.

Hackathon v razredu je intenzivna, sodelovalna učna metoda, kjer učenci v omejenem času rešujejo izzive ali razvijajo projekte. Spodbuja kreativnost, kritično razmišljanje in timsko delo, pogosto s poudarkom na tehnologiji, programiranju ali inovacijah.

Igranje vlog v pouku je metoda, pri kateri učenci prevzamejo različne vloge in preko simulacij ali odigranih scenarijev raziskujejo pojave, odnose ali probleme, kar spodbuja razumevanje, empatijo in aktivno učenje.

Vključevanje točkovanja, značk, ravni in nagrad v pouk za povečanje motivacije.

Integracija pripomočkov za podporo učenju je metoda, ki vključuje uporabo digitalnih orodij, naprav ali programske opreme za podporo učencem z različnimi učnimi potrebami. Cilj je omogočiti enakovredno učenje, povečati dostop do učne vsebine in podpirati samostojnost vseh učencev.

Izkustveno učenje je učna metoda, ki temelji na neposrednih izkušnjah in aktivnem vključevanju učencev, pri čemer znanje pridobijo skozi praktično delo, preizkušanje in refleksijo.

Združevanje tradicionalnega poučevanja z uporabo digitalnih orodij in aplikacij.

Medpredmetno učenje je pristop, kjer učenci povezujejo vsebine in kompetence iz različnih predmetov, da bi bolje razumeli kompleksne teme in razvijali celovito znanje. Spodbuja raziskovanje, ustvarjalnost in reševanje problemov v resničnih kontekstih.

Metoda sestavljanke (Jigsaw) je sodelovalna učna metoda, pri kateri učenci najprej postanejo strokovnjaki za del učne snovi v majhnih skupinah, nato pa svoje znanje prenašajo v osnovno skupino, kjer skupaj sestavijo celotno sliko učne vsebine.

Mikroučenje je učna metoda, ki temelji na kratkih, osredotočenih učnih enotah, ki pokrivajo specifične koncepte ali veščine. Namenjeno je hitremu in učinkovitemu učenju, pogosto podprto z digitalnimi orodji ali interaktivnimi vsebinami.

Tehnika vizualnega razvrščanja informacij za boljše razumevanje in pomnjenje.

Multisenzorično učenje vključuje uporabo več čutov hkrati (vid, sluh, dotik, gibanje) za podporo razumevanju in pomnjenju učne snovi, kar je še posebej učinkovito pri otrocih s posebnimi potrebami.

Oblikovalsko razmišljanje je inovativni učni pristop, ki spodbuja kreativno reševanje problemov s fokusom na razumevanje uporabnikov, generiranje idej, prototipiranje in testiranje rešitev.

Metoda temelji na tem, da učenci vnaprej pogledajo video razlago, gradivo ali interaktivno predstavitev doma, v šoli pa se čas uporabi za reševanje nalog, diskusijo in praktične primere.

Pristop k poučevanju, kjer učitelji uporabljajo podatke o učenčevem napredku, znanju in vedenju za prilagajanje učnih metod, vsebin in aktivnosti, da bi izboljšali učno učinkovitost in individualno podporo.

Prilagodljivo učenje je učna metoda, ki uporablja tehnologijo za prilagajanje učnih vsebin posameznikovim sposobnostim, tempu in potrebam. Sistem spremlja napredek učenca, analizira njegove močne in šibke točke ter samodejno prilagaja naloge, gradivo in izzive, da optimizira učni proces.

Projektno učenje je učna metoda, kjer učenci aktivno raziskujejo in ustvarjajo projekte, ki so povezani z resničnimi problemi ali vprašanji. Spodbuja kritično mišljenje, ustvarjalnost, sodelovanje in praktično uporabo znanja.

Spodbuja raziskovanje, reševanje problemov in razvoj kritičnega mišljenja z medpredmetnim povezovanjem.

Sodelovalni spletni projekti (Collaborative Online Projects) so metoda učenja, kjer učenci preko digitalnih orodij sodelujejo pri skupinskih projektih. Omogočajo sočasno delo, izmenjavo idej in skupno ustvarjanje vsebin, ne glede na fizično lokacijo posameznika.

Sokratski dialog je metoda poučevanja in učenja, pri kateri učitelj z vprašanji spodbuja učence k razmišljanju, raziskovanju in samostojnemu odkrivanju resnice. Namesto da bi ponujal odgovore, učitelj vodi pogovor tako, da učenci sami pridejo do novih spoznanj. Metoda spodbuja globoko razmišljanje.

Učenje skozi izdelovanje fizičnih izdelkov je učna metoda, kjer učenci ustvarjajo, eksperimentirajo in gradijo fizične ali digitalne izdelke. Spodbuja kreativnost, praktične veščine, reševanje problemov in sodelovalno učenje.

Učenje z igrami je pedagoški pristop, ki uporablja igre za spodbujanje motivacije, aktivnega sodelovanja in poglobljenega učenja, pri čemer učenci skozi interaktivne izzive razvijajo znanje in veščine.

Učenje z obogateno resničnostjo (AR) omogoča, da učenci resnični svet dopolnijo z digitalnimi elementi – 3D modeli, animacijami ali interaktivnimi informacijami. Tako lahko na primer spoznavajo človeško telo, planete ali zgodovinske dogodke na bolj nazoren in doživljajski način.

Učenje z raziskovanjem je učna metoda, kjer učenci samostojno ali v skupinah postavljajo vprašanja, raziskujejo in iščejo odgovore. Spodbuja kritično mišljenje, radovednost, raziskovalne veščine in samostojno učenje.

Učenje na osnovi reševanja problemov (PBL) je metoda poučevanja, kjer učenci pridobivajo znanje in veščine preko raziskovanja in reševanja realnih ali avtentičnih problemov. Namesto frontalnega podajanja snovi jih učitelj usmerja kot mentor, učenci pa postanejo aktivni raziskovalci in soustvarjalci znanja.

Virtualne galerije omogočajo učencem raziskovanje umetniških, zgodovinskih ali znanstvenih vsebin preko interaktivnih digitalnih razstav, kar spodbuja vizualno percepcijo, razumevanje kultur in raziskovanje prejetega znanja.

Virtualni laboratoriji so digitalna učna okolja, kjer lahko učenci izvajajo poskuse, simulacije in raziskave v varnem, interaktivnem in računalniško podprtem prostoru, brez potrebe po fizični oprem in nevarnosti.

Študija primera je učna metoda, kjer učenci raziskujejo resnične ali simulirane primere, da bi razvili razumevanje kompleksnih problemov in konceptov. Gre za pristop, ki spodbuja analizo, kritično mišljenje in reševanje problemov v kontekstu, ki je blizu realnim situacijam.