Študija primera
Case Study
Starost
Stopnja
Težavnost
Dostopnost
14+ let
Srednje
Brezplačno
3. triada, SŠ
Povezava teorije s prakso, Vsi predmeti

Tip orodja in namen uporabe
Analiza resničnih primerov.
Opis
Študija primera je metoda, ki učencem omogoča poglobljeno raziskovanje resničnih situacij, dogodkov ali problemov, pogosto iz podjetniškega, družboslovnega ali naravoslovnega področja. Učenci preučujejo podatke, analizirajo vzroke in posledice, ocenjujejo različne rešitve ter oblikujejo zaključke. Tak pristop spodbuja strukturirano razmišljanje, argumentacijo in odločanje, saj učenci ne obdelujejo le teorije, temveč jo povezujejo z dejanskimi primeri.
Prednost metode je, da razvija sposobnosti reševanja problemov in sodelovanja v skupinah, saj učenci pogosto delajo v timih, izmenjujejo mnenja in pripravijo skupne rešitve. Učitelji lahko študije primerov prilagodijo starosti in predmetnemu področju, s tem pa omogočajo interdisciplinarno učenje, kjer so elementi ekonomije, zgodovine, naravoslovja ali tehnologije združeni v enoten učni projekt.
Primeri uporabe
Družboslovje
Učenci raziskujejo primer lokalne skupnosti, ki se sooča z okoljsko težavo, na primer odmiranje določene drevesne vrste ali pomanjkanjem zelenih površin v občini. Analizirajo vzroke težave, preučijo možne rešitve, primerjajo različne pristope in na koncu pripravijo predlog izboljšav, ki ga predstavijo razredu.
Med aktivnostjo učenci razvijajo sposobnosti analize podatkov in argumentacijo, hkrati pa spoznavajo, kako teorija deluje v praksi. Aktivnost spodbuja tudi sodelovanje, saj morajo člani skupine usklajevati ideje in oblikovati skupno rešitev.
Naravoslovje
Učenci preučujejo primer učnega eksperimenta, kot je vpliv različnih tal na rast rastlin ali učinkovitost filtracije vode. Zberejo podatke, primerjajo rezultate, analizirajo vzorce in ugotavljajo, kateri dejavniki najbolj vplivajo na rezultat. Na podlagi teh ugotovitev pripravijo poročilo ali predstavitev, kjer pojasnijo potek eksperimenta in svoje zaključke.
Tak pristop učencem omogoča, da se naučijo eksperimentalne metode, analize podatkov in znanstvenega načina razmišljanja, hkrati pa razvijajo komunikacijske veščine, saj morajo rezultate jasno predstaviti sošolcem. Aktivnost povezuje teorijo z resničnim delovanjem narave in spodbuja radovednost ter raziskovanje.



