Učenje z raziskovanjem temelji na aktivnem pristopu, kjer učenci ne sprejemajo informacij pasivno, temveč sami raziskujejo, eksperimentirajo in razvijajo lastno razumevanje tem. Učitelj v tej metodi deluje kot mentor in vodnik, ki postavlja izhodišča, spodbuja vprašanja in usmerja raziskovalni proces, ne da bi podajal neposredne odgovore.

Ta metoda omogoča učencem, da razvijajo raziskovalne kompetence, kot so zbiranje podatkov, opazovanje, analitično razmišljanje, primerjava in interpretacija rezultatov. Aktivnosti so lahko eksperimentalne, praktične ali celo digitalne, kar omogoča povezovanje različnih predmetov in področij znanja. 

Učenje z raziskovanjem spodbuja tudi samorefleksijo in sodelovanje, saj učenci pogosto delajo v skupinah, izmenjujejo ideje, testirajo hipoteze in skupaj rešujejo probleme. Ta metoda pripomore k trajnemu učenju, saj učenci pridobljeno znanje aktivno povezujejo z resničnimi situacijami in ga praktično uporabljajo.

Fizika

Učenci raziskujejo lastnosti magnetizma in kako različni materiali vplivajo na magnetno privlačnost. Najprej postavijo vprašanja, na primer: “Kateri predmeti v učilnici so magnetni?” ali “Kako moč magneta vpliva na gibanje kovinskih predmetov?” Nato v skupinah načrtujejo eksperimente, zbirajo podatke in merijo razdalje, sile ali hitrost premikanja predmetov.

Med raziskovanjem učenci razvijajo analitične in eksperimentalne sposobnosti, saj morajo natančno meriti, beležiti rezultate in preverjati hipoteze. Hkrati se učijo kritičnega mišljenja ter interpretacije in razumevanja podatkov, saj primerjajo rezultate svojih skupin in iščejo vzorce ali anomalije. Zaključek vključuje predstavitev rezultatov razredu, kjer učenci pojasnijo, kaj so odkrili, katere napake so se pojavile in kako bi lahko izboljšali metode, kar spodbuja sodelovanje, komunikacijo in refleksijo.

Kemija

Učenci raziskujejo reakcije med kislinami in bazami v okviru preprostih eksperimentov, na primer z uporabo limoninega soka, sode bikarbone ali mila. Postavljajo raziskovalna vprašanja, kot so: “Kaj se zgodi, če zmešamo kisline z bazami?” ali “Kako lahko spremenimo intenzivnost reakcije?” V skupinah izvajajo poskuse, beležijo spremembe, opazujejo mehurčke, barvne spremembe ali temperaturo, ter zapisujejo rezultate.

Aktivnost spodbuja eksperimentalno razmišljanje, natančnost in sposobnost interpretacije rezultatov, hkrati pa učenci razvijajo sposobnost postavljanja vprašanj in samostojnega reševanja problemov. Na koncu predstavijo ugotovitve razredu ali pripravijo vizualno predstavitev z grafi in fotografijami, ki prikazuje rezultate raziskovanja. To omogoča poglobljeno razumevanje kemijskih pojmov, sodelovanje v skupini in razvoj veščin znanstvene komunikacije.