Digitalno pripovedovanje zgodb omogoča učencem, da aktivno oblikujejo vsebine in sporočila s pomočjo digitalnih orodij, pri čemer se povezujejo tradicionalne pripovedne veščine z uporabo sodobne tehnologije. Učenci se naučijo, kako strukturirati zgodbo, razvijati like, ustvarjati scenarije in uporabljati vizualne ter zvočne elemente za boljši učinek. Ta pristop spodbuja komunikacijske sposobnosti in tehnične kompetence, saj morajo učenci izbrati ustrezna orodja, oblikovati medijske elemente,ter združiti vsebino v koherentno celoto.

Digitalno pripovedovanje zgodb se lahko uporablja pri različnih predmetih in starostnih skupinah, od spoznavanja literature in jezika, preko zgodovine, do STEM projektov, kjer učenci predstavijo rezultate eksperimentov ali simulacij.

Slovenščina – ustvarjanje animirane zgodbe (orodje: Scratch, Toontastic ali Book Creator)

Učenci pri slovenščini preberejo pravljico ali zgodbo in jo nato prenesejo v digitalno obliko. Z izbranim orodjem ustvarijo animacijo glavnih likov, dogajanje in dialoge. Med procesom naj razmišljajo o zaporedju dogodkov, logiki zgodbe ter kje bo začetek, vrh in konec zgodbe, o razvoju likov in izražanju čustev, pri čemer krepijo svojo sposobnost pripovedovanja in pisnega izražanja. Poleg tega se učijo osnov animacije, uporabe digitalnih orodij ter oblikovanja vizualnih in zvočnih elementov, ki podpirajo zgodbo. Ko zgodbo dokončajo, jo predstavijo sošolcem ali širši skupnosti preko spletne učilnice ali digitalnih platform, kar spodbuja interaktivno učenje, sodelovanje in pridobivanje povratnih informacij. Tak način dela krepi tudi samostojnost, ustvarjalnost in sposobnost izražanja kompleksnih idej na več načinov.

Zgodovina – predstavitev zgodovinskega obdobja (orodje: Adobe Spark, CoSpaces Edu ali Genially)

Pri zgodovini učenci raziskujejo določeno zgodovinsko obdobje, npr. življenje v srednjem veku ali antičnem Rimu. Nato pripravijo interaktivno digitalno zgodbo, ki vključuje slike, videe, zvok in besedilo. Učenci rekonstruirajo življenje ljudi, pomembne dogodke, arhitekturo in vsakdanje navade.Predstavijo jih na interaktiven način, npr. kot virtualni sprehod po mestih ali kot animirano pripoved z liki, ki govorijo zgodovinska dejstva. Ta metoda spodbuja raziskovalno delo, kritično mišljenje in tehnične veščine pri uporabi digitalnih orodij. Hkrati učenci razvijajo sposobnost sinteze informacij, sposobnost ustvarjanja celovitih narativov in vizualne predstavitve kompleksnih zgodovinskih podatkov, kar omogoča globlje razumevanje obdobja in večjo angažiranost pri učenju.