Metoda sestavljanke
Jigsaw Method
Starost
Stopnja
Težavnost
Dostopnost
10+ let
Lahko, Srednje
Brezplačno
2. triada, 3. triada, SŠ
Vsi predmeti, Aktivno učenje, Sodelovanje

Tip orodja in namen uporabe
Skupinsko delo, kjer vsak član osvoji del snovi.
Opis
Metoda sestavljanke je eno najbolj znanih orodij sodelovalnega učenja. Temelji na ideji, da vsak učenec prispeva delček znanja, ki je nujen za razumevanje celote, zato je vsak član skupine enako pomemben. Proces običajno poteka v dveh fazah:
Strokovne skupine – učenci se razdelijo v skupine, v katerih vsak učenec prouči določeno temo ali del vsebine (npr. en učenec raziskuje življenje avtorja, drugi zgodovinski kontekst, tretji literarna dela …). V teh skupinah učenci poglobljeno spoznajo svoj segment snovi.
Osnovne skupine – učenci se ponovno združijo. Sedaj vsak posameznik predstavi svoje novo znanje. Skupaj povežejo posamezne informacije in oblikujejo celostno razumevanje teme.
Takšen način dela spodbuja aktivno udeležbo, odgovornost za lastno učenje, sodelovanje in medsebojno učenje. Hkrati pa krepi socialne veščine, kot so poslušanje, strpnost in sodelovanje. Metoda je posebej učinkovita pri kompleksnih vsebinah, ki jih je smiselno razdeliti na manjše enote.
Primeri uporabe
Biologija – zgradba celice
Učitelj razdeli učence v strokovne skupine, kjer vsak raziskuje določen del celice (npr. jedro, mitohondrije, celično membrano, kloroplaste). Vsak podrobno razišče svojo tematiko s pomočjo učbenikov, videoposnetkov ali spletnih virov.
Ko se vrnejo v osnovne skupine, učenci predstavijo svoje ugotovitve in skupaj ustvarijo celosten model celice (lahko na plakatu, v PowerPointu ali digitalni aplikaciji). Tako vsak učenec prispeva ključno znanje in je nujen za razumevanje celote.
Slovenščina – analiza literarnega dela
Učitelj razdeli besedilo na več vidikov: avtor in njegovo življenje, zgodovinski in kulturni kontekst, glavne literarne značilnosti, analiza likov, simbolika. Vsak učenec v strokovni skupini razišče svoj vidik.
V osnovnih skupinah nato vsak učenec predstavi svoje ugotovitve, skupaj pa oblikujejo celovito analizo literarnega dela. Tako se učenci učijo ne le vsebine, ampak tudi medsebojnega poslušanja in povezovanja različnih vidikov v celoto.

