Oblikovalsko razmišljanje (Design Thinking) je metoda, ki se osredotoča na reševanje kompleksnih problemov s človeško usmerjeno logiko. Učenci se učijo, kako sistematično pristopiti k problemu: najprej ga razumejo iz perspektive uporabnika, nato raziskujejo možne rešitve, razvijajo ideje, izdelujejo prototipe in jih testirajo. Ta metoda spodbuja kreativnost, kritično mišljenje in sodelovanje, saj pogosto vključuje delo v skupinah in iterativni proces izboljševanja rešitev.

V izobraževalnem kontekstu oblikovalsko razmišljanje pomaga učencem razvijati prakso eksperimentiranja in učenja iz napak, hkrati pa krepi sposobnosti načrtovanja in vizualizacije idej. Metoda je uporabna v STEM in STEAM predmetih, kjer učenci lahko ustvarjajo funkcionalne prototipe, ter v družboslovju in umetnosti, kjer lahko oblikujejo rešitve za družbene ali kulturne izzive. Oblikovalsko razmišljanje spodbuja angažirano, aktivno učenje, saj učenci niso le pasivni prejemniki informacij, temveč so ustvarjalci in testirajoči lastne rešitve.

Ta aktivnost razvija kreativno in kritično mišljenje, tehnične spretnosti ter sodelovanje, saj učenci delajo v skupinah, med seboj primerjajo ideje in iterativno izboljšujejo svoje rešitve. Hkrati učijo osnove fizike in inženiringa na praktičen, interaktiven način, ki spodbuja motivacijo in raziskovalno učenje.

Tehnika in tehnologija: STEM – oblikovanje ekološkega vozila (orodje: Tinkercad / Fusion 360)

Učenci prejmejo nalogo, da oblikujejo majhno vozilo, ki deluje na obnovljive vire energije, na primer sončno ali vetrno energijo. Postopek vključuje faze raziskovanja (kateri viri energije so na voljo), generiranje idej (skiciranje različnih modelov), izdelavo prototipa v digitalnem orodju, testiranje in izboljševanje. S tem pristopom učenci razvijajo tehnične in ustvarjalne sposobnosti, hkrati pa se naučijo sodelovati in reševati praktične izzive.

Tehniški dan: STEM – oblikovanje mostu za premagovanje ovir (orodje: LEGO Education WeDo 2.0, Spike Essential in Prime ter Mindstorms EV3)

Učenci prejmejo nalogo, da zasnujejo in zgradijo most, ki mora prenesti določen utežni ali dolžinski test. Postopek poteka v več fazah:

1. Razumevanje problema: učenci analizirajo, katere sile delujejo na most in kakšne ovire mora premagati (npr. širina reke, teža premikajočih se vozil).

2. Generiranje idej: učenci skicirajo različne tipe mostov (viseči, tramovi, loki) in izberejo najboljšo rešitev.

3. Izdelava prototipa: z LEGO kockami in dodatki ustvarijo delujoč most, pri čemer lahko vključijo motorje in senzorje, da most deluje avtomatsko ali meri obremenitev.

4. Testiranje in izboljšave: most se preizkusi, učenci analizirajo rezultate in po potrebi prilagodijo konstrukcijo ali mehanizem.

Ta aktivnost razvija kreativno in kritično mišljenje, tehnične spretnosti ter sodelovanje, saj učenci delajo v skupinah, med seboj primerjajo ideje in iterativno izboljšujejo svoje rešitve. Hkrati se učijo osnove fizike in inženiringa na praktičen, interaktiven način, ki spodbuja motivacijo in raziskovalno učenje.